RUREVIVE zbira lokalne podatke o prisotnosti koncepta Zero Waste na podeželju

Po prvih šestih mesecih izvajanja projekta RUREVIVE so projektni partnerji pripravili transnacionalno poročilo o oceni potreb. V njem so preučili lokalne izzive, poglede prebivalcev in potrebe po izobraževanju o praksah Zero Waste (brez odpadkov) v treh partnerskih podeželskih območjih: na območju LAS Od Pohorja do Bohorja v Sloveniji, v Krapinsko-zagorski županiji na Hrvaškem in v Dolini Barycz na Poljskem.

Podeželske in odmaknjene skupnosti po vsej Srednji Evropi se soočajo s podobnimi izzivi, med katerimi so staranje prebivalstva, odseljevanje mladih in naraščanje količine odpadkov na prebivalca. Partnerji so zato najprej raziskali potrebe manj razvitih območij, vključno z značilnostmi nastajanja odpadkov in obstoječimi pobudami lokalnih skupnosti. Tako so oblikovali podatkovno podlago za prihodnje projektne dejavnosti.

Kako smo zbirali podatke

Da bi pridobili primerljive podatke iz vseh treh držav, so projektni partnerji izvedli obsežno zbiranje podatkov na več ravneh. V njem je sodelovalo več kot 1.300 ljudi. Mladi v šolah, prebivalci na območju, podjetniki, predstavniki javnih institucij in druge ciljne skupine so delili svoje poglede na zmanjševanje količine odpadkov, navade pri ločevanju odpadkov in popravljanje predmetov.

Vsako partnersko območje je gostilo tudi lokalno delavnico, namenjeno pridobivanju praktičnih znanj. Teme so vključevale popravila tekstila in gospodinjskih predmetov, krožno upravljanje javnih prostorov ter lokalno proizvodnjo z manj odpadki.

Ključne ugotovitve

1. Ena najpomembnejših ugotovitev je, da količina nastalih odpadkov na prebivalca iz leta v leto narašča. Leta 2024 je na območju LAS Od Pohorja do Bohorja znašala 374 kg na prebivalca, v Krapinsko-zagorski županiji 286 kg in na območju partnerske LAS Dolina Barycz 360 kg.
2. V vseh treh območjih največji delež odpadkov ustvarijo gospodinjstva, medtem ko se pri podjetjih kaže težnja po zmanjševanju količine odpadkov. Podatki kažejo tudi, da lahko turist ustvari do dvakrat toliko odpadkov kot lokalni prebivalec. Posebej se poveča količina embalaže in izdelkov za enkratno uporabo.
3. Za projekt RUREVIVE so pomembne tudi pobude, ki v lokalnih skupnostih spodbujajo življenje brez odpadkov.
4. Dejavnosti ozaveščanja in izobraževanja večinoma izvajajo komunalna podjetja, ki organizirajo različne dejavnosti, na primer delavnice za izobraževalne ustanove, šole in nevladne organizacije. Na Poljskem so med njimi tudi centri za obšolsko izobraževanje.
5. Mladi na podeželju. Na vprašalnik je odgovorilo 1.372 mladih: 760 s Hrvaške (55% vseh sodelujočih), 354 s Poljske (26%) in 258 iz Slovenije (19%). Primerjava med državami kaže, da mladi informacije o zmanjševanju odpadkov in pristopu brez odpadkov pridobivajo iz podobnih virov. Največ se o tej temi naučijo v šoli (Slovenija 80%, Hrvaška 72%, Poljska 67%). Sledita družina (Slovenija 71%, Poljska 44%, Hrvaška 40%) in internet (Hrvaška 40%, Slovenija 30%, Poljska 24%). Televizija je bila na Hrvaškem (32%) in v Sloveniji (26%) četrti najpogostejši vir, na Poljskem (12%) pa peti. Družbena omrežja so bila na Hrvaškem (22%) in v Sloveniji (16%) na petem mestu, na Poljskem (21%) pa na četrtem. Pri tem vprašanju je bilo mogoče izbrati več odgovorov.
6. Gospodinjstva na podeželju. Na vprašalnik je odgovorilo 207 odraslih: 103 s Poljske (50% vseh sodelujočih), 59 iz Slovenije (28%) in 45 s Hrvaške (22%). Za koncept življenja brez odpadkov je pred izpolnjevanjem vprašalnika že slišalo 82% sodelujočih s Poljske, 81% iz Slovenije in 73% s Hrvaške. S trditvijo, da lahko pobude, kot so trgovine z rabljenimi izdelki, izmenjevalnice in popravljalnice, okrepijo lokalno skupnost, se močno strinja 46% sodelujočih iz Slovenije, 36% s Hrvaške in 34% s Poljske. S trditvijo se strinja še 53% sodelujočih s Hrvaške, 46% s Poljske in 44% iz Slovenije.
7. Podjetniki v Sloveniji. Na spletni vprašalnik je odgovorilo 24 podjetnikov. Zanimalo nas je, kaj jih najpogosteje spodbudi k uvajanju praks brez odpadkov. Najpogosteje so navedli osebne vrednote (18 odgovorov) in prihranek stroškov (12 odgovorov). Financiranje, pričakovanja strank ali zakonodajo je navedlo sedem sodelujočih. Podjetnike pri pogostejšem uvajanju teh praks ovirajo predvsem pomanjkanje časa (13 odgovorov), visoki stroški (8) in pomanjkanje informacij (8). Sledijo pomanjkanje podpore (6), premajhno zanimanje na trgu (5) in nejasna zakonodaja (4). Eden od sodelujočih je opozoril na pomanjkanje zanimanja med zaposlenimi, drugi je navedel, da pri njihovem poslovanju odpadki ne nastajajo, tretji pa meni, da ob zadostni volji in zanimanju ovir za uvajanje praks brez odpadkov ni.
8. Javni uslužbenci na Hrvaškem. Na vprašalnik je odgovorilo 17 oseb. Vprašali smo jih, pri katerih dejavnostih projekta RUREVIVE bi bili pripravljeni sodelovati. Izbrali so lahko več odgovorov. Največ, 13 sodelujočih, jih je izbralo izmenjavo znanja in izkušenj z drugimi mesti oziroma občinami. Sledila so usposabljanja in delavnice o trajnostnem upravljanju, pristopu brez odpadkov in na naravi temelječih rešitvah (12 odgovorov). Enajst sodelujočih bi se vključilo v pilotne projekte, v katerih se novi pristopi preizkusijo v praksi. Osem bi jih sodelovalo pri vključevanju lokalne skupnosti v dejavnosti, sedem pa pri predstavitvi demonstracijskih lokacij in dobrih praks iz svoje regije.
9. Organizatorji dogodkov na Poljskem. Na vprašalnik je odgovorilo 14 odraslih. Najpogosteje so izrazili potrebo po podpori v obliki delavnic (šest odgovorov), na primer o izdelovanju novih predmetov iz neželenih stvari ali odpadkov ter o načrtovanju dogodkov po načelih življenja brez odpadkov. Trije sodelujoči so izrazili željo po sistemski in organizacijski podpori, kot so jasne politike ravnanja z odpadki in okoljske smernice, ter po ozaveščanju turistov in širše javnosti. Dva bi si želela izmenjati izkušnje z bolj izkušenimi organizatorji dogodkov na Poljskem in v tujini ter spoznati praktične primere uvajanja pristopa brez odpadkov. Eden od sodelujočih bi želel, da bi za uvajanje in spremljanje okoljskih rešitev skrbel posebej za to zadolžen sodelavec.
10. Na podlagi podatkov iz regionalnih ocen potreb, ki so jih pripravili DAKO, ZARA in PdDB, ugotavljamo, da so vsa tri območja na dnu piramide hierarhije ravnanja po načelu brez odpadkov. Z lokalnimi delavnicami in spletnimi vprašalniki smo pridobili tudi vpogled v poglede, potrebe in realna pričakovanja lokalnih deležnikov.

Ugotovitve bodo neposredno usmerjale pripravo priročnika za pilotno usposabljanje in dinamičnega priročnika za življenje brez odpadkov. Oba bomo preizkusili v podeželskih demonstracijskih centrih na vseh treh partnerskih območjih.