Projekt neformalne mladinske skupine VIS, ki se je odločila, da s pomočjo kulture in umetnosti poveže mlade v občini, da v en glas skozi različne umetniške zvrsti predstavijo svoj pogled na družbo, spodbude na njihovi poti ter ovire s katerimi se pogosto srečujejo in jim onemogočajo ali pa vzamejo pogum, da aktivneje posegajo v lokalno družbeno sceno in širše.

Njihovo sporočilo je :»Mladi smo pomemben del družbe in lahko bistveno prispevamo k njenim spremembam in napredku, pogostokrat pa smo narobe razumljeni«.

V okviru projekta se odvijajo mladinske plesne, glasbene, literarne in gledališče delavnice, katerih izdelke in razmišljanja bodo udeleženci povezali v glasbeno gledališko prireditev izvedeno septembra.

Tema in del vsake ustvarjalne delavnice, ki jo izvajajo mladi za mlade, je pogovor o njihovi vlogi v okolju v katerem živijo, kako vidijo sebe kot del družbe, njihov odnos do okolja, njihova moč in nemoč pri aktivnem delovanju in odraščanju.

Večina delavnic se odvija v stari knjižnici v Šentjurju. Mladi želijo delavnice in projekt približati čim večjemu številu svojih vrstnikov zato dogajanja selijo tudi v druge kraje občine, odvisno od zainteresiranosti zanje. Delavnic se udeležujejo srednješolci, študentje, pa tudi nekaj osnovnošolcev je med njimi.

Vodja in pobudnik projekta je Mojca Zupanc, študentka 3. letnika Glasbene akademije v Ljubljani, ki že od srednješolskih let deluje kot prostovoljka in pobudnica vrste otroško mladinskih projektov v Šentjurju.

Projekt »Moč mladih« sofinancira Evropska komisija v okviru programa »Youth in action«, ki ga v Sloveniji izvaja MOVIT Nacionalna agencija MLADINA.

Več informacij o projektu na tel: 041 205 833 (Mojca) ali e-naslov moisha86@gmail.com in tel: 031 606 842 (Lara) ali e- naslov lara-zmaher@ra-kozjansko.si.

Fotografije z delavnic najdete tukaj: http://www.ra-kozjansko.si/Utrinki-z-delavnic.html
 

Spodnji pesmi sta nastali v okviru literarnih delavnic projekta Moč mladih.

MOJE POSLANSTVO

Iščem vaše sence,
tiste popoldanske,
ki so najdaljše.
Rada bi vam jih prišila,
da bi ponoči z vami spale.

Iščem vaše stopinje,
tiste velike,
ki so ostale v snegu.
Rada bi,
da bi vas za vedno zaznamovale,
tudi ko se bo sneg stopil.

Iščem vaše glasove,
tiste, ki odmevajo sredi planin.
Rada bi jih posnela
in potem v najgloblji tišini
znova zavrtela.

Iščem vaše sanje,
tiste, ki so najlepše.
Rada bi jih spremenila v resničnost
in uživala v vašem nasmehu.

Iščem vaše besede,
tiste, ki izvirajo
iz bogatega besednega zaklada.
Rada bi jih povezala v poezijo
in tako vaš poet postala.

Katja Andrinek
 

ZASVOJENOST

Moji koraki potujejo po pločniku

ob cesti neizmerne razvajenosti,

depresije in sovraštva...

brez ljubezni.

Iskanje sanj je zamrlo,

vsak sledi le napačni ideologiji,

ki jih počasi...

vendar vztrajno uničuje.

Iskanje Boga v malih stvareh

jih zasvojuje,

vendar se večina njih ne bojuje

proti samouničevanju.

Poslednji korak

je napravila ljubezen

v prejšnji generaciji,

vendar še ljubi tistega,

ki je trezen.

Le kam pelje svet zasvojenega?

Nikamor, če ne vidi roke pomoči!

Nikamor, če ne sliši glasu ljubezni,

če ne čuti dotika, ki zanj prihiti.

Peter Košir