Mednarodni mladinski projekt med Srbijo, Slovenijo in Bolgarijo, v katerem sodelujejo mladi iz Društva za razvoj mentalnega zdravja otrok in mladine v Nišu, Mladinskega centra v Vidinu, iz občine Šentjur ter mladi iz Zavoda ZA in PROTI.

Namen projekta je razviti sodelovanje med mladimi iz treh držav in prenesti izkušnje vključevanja Slovenije in Bolgarije v EU integracijske procese mladim v Srbiji.

Ciljna skupina so mladi med 16. in 20. letom.

Aktivnosti projekta (večina aktivnosti se izvaja v Srbiji):

• Delavnice na temo EU integracijski procesi
• Delavnice priprave skupnih mednarodnih projektov za prijavo na EU razpise
• Javne okrogle mize
• TV oddaja
• 5 dnevna delavnica v Nišu
• 5 dnevna delavnica v Šentjurju in Ljubljani

Projekt financira Open Society Institute.

Večina aktivnosti projekta se je izvajala v Srbiji, kjer smo se prostovoljci iz Šentjurja jeseni 2007 udeležili delavnic v Nišu. V Sloveniji je bila izvedena petdnevna delavnica, dva dni v Šentjurju in tri dni v Ljubljani. V Šentjur so prišli le mladi iz Srbije in z nami preživeli dva dni.

Prvi dan smo se po interaktivnih igrah pogovarjali predvsem o razlikah med Slovenci in Srbi. Prav tako smo skupaj ugotavljali dobre in slabe stvari slovenskega in srbskega naroda ter razpravljali o stereotipih obeh. Naslednji dan smo imeli zanimivo predavanje o ciljih, nato pa še delavnice na isto temo.

Ker je delavnica v Šentjurju potekala ravno v času Jurjevanja, smo mlade iz Srbije peljali na Jurijev sejem in na parado konjev ter si skupaj ogledali razstavo v kulturnem domu. Večera pa smo si popestrili z obiskom koncerta v Šentvidu pri Planini in bowlingom v Celju.

Nasploh je bilo vzdušje med udeleženci zelo dobro. Med seboj smo se poznali že iz Niša, tako da smo lahko svoja poznanstva samo še poglobili. Skupaj pa že načrtujemo nove projekte, med katerimi bo prvi že letos avgusta (Brigita Gračner, študentka FDV- Evropski študij)

˝Dnevi, ko so bili na obisku pri nas prijatelji iz Niša (Srbija), so kar prehitro minili. Pa naj še kdo reče kaj o mednarodni nestrpnosti na "balkanu", če pa je že kaj na tem, smo imeli mi res veliko srečo, da smo naleteli na tako prijetne ljudi, ker so res preprosto super. Ker je bila atmosfera "ta prava", nam jezik sploh ni predstavljal nobene ovire. Malo po naše, malo po njihovo..., če pa ni šlo drugače, nam je pa tudi znanje iz angleškega jezika prišlo prav. In seveda, še preden smo se poslovili, smo skovali načrte za naslednje snidenje. Komaj že čakam!˝ (Luka Frece, študent Fakultete za Upravo)